Ob koncu projekta EIP-AGRI projekta »Kroženje hranil, organske snovi, procesov in informacij v kmetijstvu – primer govedorejske kmetije«, ki ga v okviru razpisa Evropskega partnerstva za inovacije vodi Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je ocena prispevka projekta za delo na kmetiji pokazala, da ga kmetje vidijo na različnih ravneh. Pomembno jim je bilo sodelovanje med različnimi partnerji in mreženje. V okviru projekta je redno potekala izmenjava informacij, znanj in izkušenj med partnerji, s čimer so pridobili enostaven in hiter dostop do informacij, znanj in dobrih praks drugih udeležencev, ki so jih lahko prenašali na svojo kmetijo. Pri tem so številni poudarili, da jih je izmenjava izkušenj spodbudila k razmisleku o uvedbi kompostnega hleva in hleva s t. i. prepustnimi tlemi. Kmetje z že uvedenim takšnim sistemom pa so izpostavili pomen potrditve prave izbire sistema in pridobitve informacij o možnih dodatnih izboljšavah. Kot pomemben prispevek projekta so ocenili izobraževanje, saj so dobili aktualno in na podatkih temelječe znanje na področju kroženja hranil, organske snovi, procesov v kmetijstvu na splošno, v poglobljeni razpravi pa tudi osredotočeno na njihovo kmetijo. Še posebej koristno se jim je zdelo znanje o možnostih zmanjševanja in meritvah emisij toplogrednih plinov v njihovih hlevih. Kot ključen prispevek so navedli »praktični preizkus na kmetijah«, v katerem se je spremljalo kroženje hranil, organskih snovi ter učinkov gnojenja ter vhodnih in izhodnih komponent z vidika zagotavljanja trajnostne rabe kmetijskih zemljišč, izboljšanja rodovitnosti ter zdravja tal, spremljanja mikroklime hleva in koncentracije toplogrednih plinov v hlevih z govedom z vidika izboljšav ter blaženja podnebnih sprememb. Poudarili so, da so na podlagi meritev ugotovili kakovost in strukturo tal ter raven humusa, spremljali koncentracije toplogrednih plinov v hlevu ter mikroklime hleve glede na sezono, uvedli izboljšave procesa kroženja hranil in organskih snovi. Predstavniki kmetijsko svetovalne službe so ocenili prispevek projekta v smislu uporabnosti rezultatov za njihovo strokovno delo, in sicer predvsem na področju merjenja in spremljanja toplogrednih plinov na nivoju kmetije.
O kroženju informacij v kmetijstvu so udeleženci projekta mnenja, da so uporabne in relevantne informacije izjemno pomembne za razvoj kmetij, saj so ustrezne informacije temelj za pravilne odločitve, ki jih mora kmet sprejemati. Opozorili so, da so kakovostne in uporabne informacije dostopne predvsem tistim, ki so vešči iskanja in jim tuji jezik ni ovira, večina kmetov pa ima s pridobivanjem informacij težave. Poudarili so, da predvsem manjka prenos praktičnega znanja med kmeti, deljenje dobrih praks in izmenjava mnenj med kmeti, kar je bil tudi ključen prispevek tega projekta. Zato so opozorili, da je treba priročnik o kroženju hranil, organske snovi, procesov in informacij na govedorejski kmetiji, ki je nastal kot rezultat projekta, ustrezno razširiti med kmeti.
Možnost za ohranjanje biodiverzitete partnerji vidijo v živih mejah (mejice), redko košenih robovih, življenjskih prostorih za koristne organizme, izmeničnem mulčenju/košnji, paši drobnice na površinah, ki bi se drugače zarasle, v pestrosti pridelave različnih kultur, sedem-letnem kolobarju ipd.
Pogledu na trenutne razmere na področju govedoreje v Sloveniji se ni dalo izogniti, saj so po mnenju partnerjev izredno zahtevne. Mediji in del javnosti kljub novim znanstvenim spoznanjem kmetijstvo prikazuje kot največjega krivca za podnebne spremembe, kar neugodno vpliva na kmetijsko politiko in ugled kmetijstva, še zlasti živinoreje v javnosti.
